Pulzirajoče magnetno polje

Ker se v zadnjem času na temo pulzirajoče magnetno polje pojavlja vedno več člankov, informacij in konec koncev tudi ponudbe v zvezi s terapijo s pulzirajočim magnetnim poljem ter njenimi učinki, bi kakšen nejeverni Tomaž lahko pomislil, da gre le še za eno modno muho, okoli katere se je zagnalo veliko hrupa in bo po vsej verjetnosti slej kot prej tudi odšla v pozabo.

A dejstva, ki stojijo za tem, so povsem drugačna. Uporaba magnetov je ena najstarejših metod zdravljenja, katere začetki segajo tisočletja nazaj. Ne samo v stari vek, v dobo Grkov in Rimljanov, še precej dlje, a čeprav je šlo za pravilna sklepanja o povezavi magnetnih polj s procesi v živih bitjih, so ob tem, da so imeli na voljo le trajne magnete (naravne magnete, magnetne kamne), učinki uporabe vprašljivi, ali pa vsaj neprimerljivi s tem, kar nam je na voljo danes.

V prvi polovici 19. stoletja se je angleški fizik in kemik Michael Faraday (1791-1867) ukvarjal s proučevanjem elektrike in magnetizma in leta 1831 objavil svoja odkritja o elektromagnetni indukciji. Nekaj desetletij kasneje je angleški fizik James Clerk Maxwell (1831-1879) razširil in matematično formuliral Faradayeve teorije o elektriki in magnetnih silnicah ter v svojih raziskovanjih pokazal, da lahko z nekaj relativno enostavnimi matematičnimi enačbami izrazi obnašanje električnih in magnetnih polj ter njihovo medsebojno povezanost, oz. medsebojno učinkovanje. Štejemo jih med največje dosežke 19. stoletja na področju fizike, danes pa jih poznamo v obliki štirih Maxwellovih enačb, ki predstavljajo osnovne zakone elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje.

S širitvijo uporabe elektronike so sredi 20. stoletja nastale prve naprave, ki so proizvajale pulzirajoče magnetno polje, a ker je šlo za zapletene in drage naprave, so bile sprva na voljo le v manjšem številu za uporabo v znanstvene namene na klinikah, z razvojem in sčasoma vse bolj masovno uporabo polprevodniških tehnologij pa so nam danes, tako kot računalniki, mobilni telefoni, avdio in video tehnika in še nešteto drugih naprav, za dnevno in osebno uporabo postali dosegljivi tudi izdelki za izvajanje terapije s pulzirajočim magnetnim poljem.

Prej omenjeni zakoni elektrodinamike niso le osnova za delovanje tovrstnih naprav, ampak so tudi osnova za princip učinkovanja na naš organizem. Večina bioloških procesov v telesu temelji na električnih procesih. Osrednje funkcije človeškega telesa, kot npr. prevajanje živčnih dražljajev in delovanje mišičja, temeljijo na delovanju celic, ki so občutljive na električne dražljaje. Človeško telo je v principu električni vodnik, oz. električni prevodnik, saj ima veliko vsebnost vode in ionov, torej pozitivno ali negativno nabitih prostih nosilcev električnega naboja. Gibanje teh delcev predstavlja električni tok, različne koncentracije pa električne potenciale, oz. električno napetost.

Celice so osnovni gradniki naših tkiv in organov. Navzven jih obdaja celična membrana, ki ločuje notranjost celice od njene okolice in nadzira pretok snovi v celico in iz nje. Celice za svoje delovanje potrebujejo energijo, to pa pridobivajo iz hranljivih snovi, katerih presnova v energijo z oksidacijo poteka v mitohondrijih, ki se nahajajo v celični citoplazmi. Da bi ta proces lahko potekal nemoteno, morajo biti celice sposobne vsrkati dovolj ustreznih hranljivih snovi in kisika ter izločati odpadne snovi, ki nastanejo ob presnovi hranilnih snovi v energijo. To pomeni, da je funkcionalna učinkovitost delovanja prej omenjenih celičnih membran za delovanje celic ključnega pomena. Ker celične membrane lahko svojo funkcijo opravljajo le, če med njihovo zunanjo in notranjo stranjo zaradi različnih koncentracij ionov obstaja razlika v električnih potencialih, torej električna napetost, ki jo imenujemo membranski potencial, lahko zaključimo, da je obstoj membranskega potenciala absolutni predpogoj za normalno delovanje celic in pulzirajoče magnetno polje zaradi svojih fizikalnih lastnosti učinkuje in podpira naš organizem ravno na tem nivoju. Membranski potencial zdravih in funkcionalno učinkovitih celic je približno 70-90mV. Ko se ta potencial zniža na vrednosti okrog 50mV, upade tudi funkcionalna sposobnost celic, takšno stanje pa je povezano s slabšim počutjem in obolenji. Membranski potenciali rakavih celic se gibljejo še niže in sicer pod 30mV.

Vsekakor ne gre spregledati tudi spoznanj in opisov piezoelektričnih fenomenov na kosteh, ki sta jih v petdesetih letih prejšnjega stoletja objavila japonska znanstvenika Eiichi Fukada in Iwao Yasuda, saj se v njih skriva razlaga, zakaj je pulzirajoče magnetno polje tako učinkovito pri problemih s kostmi, pa naj gre za boljše celjenje po zlomih, ali pa povečanje gostote kosti pri osteoporoznih stanjih.

Vsi se zavedamo, da za svoj obstoj potrebujemo kisik, vodo, hrano in spanje, da ob vsem tem potrebujemo tudi magnetno polje, pa je ostalo nekako v ozadju. Neposredni dokaz za slednje se je manifestiral ob prvih izletih človeka v vesolje, kjer so se astronavti zaradi bivanja v odsotnosti gravitacije in magnetnih polj, ki smo jih deležni na zemlji, srečali s številnimi problemi, kot so npr. izguba kostne mase, oslabele mišice, depresija, slabša presnova in motnje v zaznavanju. V nadaljevanju poletov v vesolje so te težave uspešno blažili in se jim izogibali ravno z vgradnjo sistemov, ki generirajo pulzirajoče magnetno polje.

Ko pomislimo na pulzirajoče magnetno polje, imamo morda še vedno občutek, da gre za nekaj novega, kar je bilo še nekaj časa nazaj videti kot znanstvena fantastika, a zgoraj našteto govori o tem, da gre pravzaprav za enostavne principe, ki so v skladu z naravnimi fizikalnimi zakoni.

Dejstvo je, da so v zadnjih desetletjih na področju vplivov, ki jih ima pulzirajoče magnetno polje na organizem, potekale intenzivne raziskave na številnih področjih in na vseh znanstvenih nivojih. Ob ogromnem številu izsledkov, dognanj in prepričljivih izkušenj ter kliničnih potrditev v Nemčiji in drugod po svetu, konec koncev tudi ob izdatnih raziskavah in ugotovitvah ameriške vesoljske agencija NASA, postajajo naprave za izvajanje terapije s pulzirajočim magnetnim poljem vedno bolj upoštevana in želena alternativa zdravilom in operacijam.

Samo v razmislek: v Nemčiji npr., je Zvezno zdravstveno zavarovalniško združenje (Kassenärztliche Bundesvereinigung – KBV) že leta 1982 sklenilo, da zdravstvene zavarovalnice prevzamejo stroške tovrstnih terapij tudi pri uporabi na domu. Verjetno si ni težko odgovoriti zakaj.